Koža je naš največji organ, a vseeno se včasih do nje vedemo zelo mačehovsko. Poleti jo preveč izpostavljamo soncu, pozimi pa nanjo malo pozabimo. Gotovo poskrbimo, da je obraz lepo negovan, morda mu celo privoščimo kakšno hranilno kremo, kaj pa koža drugje po telesu?
Kakšna je povezava med porjavelostjo in kožnimi spremembami?
Nekatere kožne spremembe, kot na primer opekline zaradi sonca, so na koži vidne takoj. Na rdečico, ki se sčasoma "olupi", hitro pozabimo. Ko se zaključi poletje, gola ramena, hrbet in noge zopet prekrijejo oblačila, celo lasišče ščiti kapa. Poleg tega, da nas grejejo, nas oblačila ščitijo tudi pred soncem, ki smo mu bili izpostavljeni v poletnih mesecih in in koža si kmalu opomore. Tudi poletna porjavelost izgine.
So le kožne spremembe razlog za obisk obiskali dermatologa?
Kožne spremembe, povezane s kožnim rakom, se seveda pojavijo kasneje, a predvsem nikoli ne vemo kdaj ali kje. Pogosto gre za drobne spremembe, ki jih je s prostim očesom težko opaziti, sploh, če se pojavijo na lasišču ali na hrbtu. To je prvi razlog, da bi morali najkasneje v srednjih letih redno obiskovati dermatologa.
Tudi če se redno samopregledujete oziroma imate nekoga, ki vam pri tem pomaga, nevarne kožne spremembe za laika niso lahko prepoznavne. Mnoge spremembe so lahko podobne neškodljivim starostnim pegam. Nekatere pa se pojavijo hitro, hitro rastejo ter spreminjajo barvo. Morda ob brisanju z brisačo celo zakrvavijo. Vse to so znaki, ki kličejo po obisku dermatologa.
5 nasvetov za samopregledovanje kože
Ker so čakalne vrste za dermatologe v javnem zdravstvenem sistemu zelo dolge, je dobro, da se potrudite tudi s samopregledovanjem. Dr. Slana našteva 5 nasvetov, ki vam bodo pri tem pomagali.
1. Preglejte celo telo
Postavite se pred veliko ogledalo, ki ga imate v spalnici ali kopalnici. Bodite temeljiti in z očmi preiščite vsak centimeter kože. Za manjše pregibe bo koristno manjše ogledalce. Ne pozabite na hrbet: prosite za pomoč bližnje ali si pomagajte s sliko na telefonu.
2. Če je kožnih znamenj veliko, iščite "grde račke"
Če imate veliko kožnih znamenj, bodite pozorni na tista, ki so nastala v zadnjem času, in takšna, ki že na prvi pogled izstopajo zaradi drugačne oblike ali močnih barv.
3. Znamenje, ki srbi, je sumljivo
Dolgotrajna srbečica lahko nakazuje na nevarno kožno tvorbo. Sploh, če kožno znamenje dolgo srbi in ste prepričani, da ne gre za pik ali ugriz žuželke, je čas, da vas zaskrbi in obiščete dermatologa.
4. Krvavitev je razlog za alarm
Če opazite, da kožno znamenje zakrvavi, kadar ga po tuširanju obrišete z brisačo ali se ga kako drugače dotaknete - predvsem pa se ne zaceli, je to znak, da je potreben obisk dermatologa. Lahko gre za maligno tvorbo.
5. Ne podcenjujte kožnih sprememb na lasišču
Morda ste ob česanju opazili, da imate na določenem predelu občutljivo lasišče. Ob bolj podrobnem pregledu pa ste opazili, da je na tem mestu ranica, ki ste jo z glavnikom poškodovali. Če se nekaj dni ne zaceli in še opažate krvavitev, se naročite na pregled pri dermatologu.
Ne odlašajte s pregledom pri dermatologu
Če sumite, da bi bilo vaše kožno znamenje lahko nevarno, ne oklevajte. Obiščite splošnega zdravnika, ki vam bo izdal napotnico za specialista dermatovenerologije ali krajše dermatologa. Naročite se za pregled. V primeru sklenjenega zavarovanja Specialisti z asistenco bo to namesto vas opravil asistenčni center zavarovalnice. Praviloma boste pregled opravili najkasneje v 14-ih dneh. Dermatolog bo najprej pregledal celo telo, tudi lasišče. Ob tem si bo pomagal z dermatoskopom.
Če dermatolog oceni, da je tvorba sumljiva, vam bo izdal napotnico za pregled pri histopatologu. Histopatolog je tisti specialist, ki lahko nevarno kožno tvorbo odstrani. To lahko naredi z električno zanko, z dušikom, z laserjem, z radio frekvenco ali z izrezom, ki je najbolj primeren način odstranitve nevarnih tvorb.
»Velikost izreza je odvisna od velikosti znamenja in nevarnosti spremembe. Če gre za benigno znamenje, ki ni nevarno, ampak le moteče, je izrez manjši. Poseg je vedno opravljen v lokalni anesteziji. Okrevanje je enostavno, le rane ne smemo močiti do odstranitve šivov. Fizična aktivnost je odsvetovana za 14 dni. Odstranjeno znamenje gre na histološko preiskavo. Z analizo se ugotovi, ali je sprememba nevarna.« je na predavanju, Naša koža, kako poskrbimo, da bo dolgo zdrava, pojasnila Tamara Klarić, dr. med. specialistka splošne kirurgije. Od analize izrezanega znamenja in ugotovljene nevarnosti je odvisno tudi nadaljevanje zdravljenja in obiskovanje specialista za kontrolne preglede.
Več o kožnih znamenjih boste izvedeli v zanimivem spletnem predavanju z Ano Slana, dr. med. specialistko dermatovenerologije in Tamaro Klarić, dr. med. specialistko splošne kirurgije.
Poglejte celo predavanje
