Vse o bolniškem staležu za nego družinskega člana

Veste, kdaj si lahko uredite bolniški stalež za nego družinskega člana? Praviloma ga povezujemo z nego otrok, a v resnici ga lahko koristite tudi, ko zboli ali se poškoduje vaš zakonski oziroma zunajzakonski partner.

Za določeno obdobje bolniškega staleža za nego ožjega družinskega člana vam pripada tudi denarno nadomestilo. Poleg tega imajo zaposleni še možnost uporabe neplačanega oskrbovalskega dopusta. Ne glede na to, ali ste delodajalec ali pa zaposleni, je dobro, da ste seznanjeni z vsemi pravicami in obveznostmi, ki zaposlenemu v takšnih primerih pripadajo. Preverite, kaj morate vedeti!

Kaj pomeni bolniški stalež za nego družinskega člana?

Bolniški stalež za nego družinskega člana pripada vsem osebam, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. To pravico ureja 30. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Nega na domu s plačano odsotnostjo z dela se lahko odobri za naslednje časovno obdobje:

• največ 7 delovnih dni za nego ožjega družinskega člana, torej nego otroka do 18. leta starosti in zakonskega ali zunajzakonskega partnerja,
• največ 15 delovnih dni za nego in varstvo otroka do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka.

Zdravnik lahko na podlagi zdravstvenega stanja presodi, da je potrebna daljša nega na domu in vam posledično podaljša pravico do nadomestila:

• na največ 30 delovnih dni za nego otroka do sedem let starosti ali starejšega zmerno, težje ali težko duševno in telesno prizadetega otroka,
• na največ 14 delovnih dni za nego drugih ožjih družinskih članov.

Daljši bolniški stalež le v izjemnih primerih

V izjemnih primerih, ko sta iz različnih izjemnih razlogov potrebna dolgotrajna nega in varstvo otroka, lahko zdravnik staršu še dodatno podaljša bolniški stalež na največ 6 mesecev:

• zaradi nenadnega ali hudega poslabšanja zdravstvenega stanja otroka,
• zaradi težke možganske okvare, rakavih obolenj ali drugih posebno hudih poslabšanj zdravstvenega stanja otroka.

Na predlog strokovnega kolegija Kliničnega centra Ljubljana – Pediatrične klinike lahko imenovani zdravnik odobri tudi pravico do nadomestila plače enemu od staršev, ko je tak otrok v bolnišnici.

Kdo lahko izvaja nego na domu?

Pravico do nege in varstva otroka lahko uveljavlja eden od staršev do dopolnjenega 18. leta otrokove starosti oziroma dokler traja starševska skrb. Ta vključuje tudi na rejnike in skrbnike. Bolniški stalež za nego otroka lahko koristi tudi zakonec ali zunajzakonski partner, kadar dejansko neguje otroka svojega partnerja.

Kaj bolniški stalež zaposlenega pomeni za delodajalca?

Kot delodajalcu vam zagotovo ni enostavno, ko slišite za osebne težave svojih zaposlenih. Pa vendar je izredno pomembno, da odsotnost, ko jo potrebujejo, sprejmete s sočutjem in razumevanjem.

Bolniški stalež in izredni dopust sta nekaj, česar kot delodajalec ne morete predvideti vnaprej. Zato je dobro, da imate pripravljen načrt in ustrezne ukrepe, da tovrstna odsotnost zaposlenega ne bo preveč vplivala na učinkovitost vašega podjetja.

Na odsotnost zaposlenih lahko v določeni meri delodajalec vpliva z organizacijo kolektivnih zdravstvenih zavarovanj. V kolektivno zavarovanje Specialisti z asistenco lahko se na primer lahko vključijo tako zaposleni kot tudi njihovi družinski člani. Tako lahko delodajalec pri zaposlenih zmanjša pojav absentizma zaradi njihovih lastnih zdravstvenih težav, pa tudi njihovi družinski člani bodo lahko hitreje okrevali.

Kaj se zgodi, ko se vrnete v službo?

V času koriščenja bolniškega staleža za nego družinskega člana je pomembno, da ste ves čas odsotnosti v stiku s svojim delodajalcem. Dogovorita se, kako pogosto bosta v stiku ter na kakšen način (prek telefona, elektronske pošte ali v živo).

Ob vrnitvi na svoje delovno mesto se najprej seznanite z vsemi novostmi in spremembami, do katerih je prišlo med vašo odsotnostjo. Pokažite zanimanje in pričakujte, da boste morali vložiti nekaj več truda, da spet ujamete ritem.

Kako pa je z odsotnostjo za nego ostarelih staršev?

Kaj pa, če zbolijo vaši starši in potrebujejo nego na domu ali spremstvo k zdravniku? Po zakonu so ožji družinski člani:

• otroci in
• zakonec, pa tudi oseba, ki živi z zavarovancem v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

Starši spadajo med širše družinske člane, tako da vam v primeru poškodbe ali bolezni vaših staršev, bolniški stalež žal ne pripada. V tem primeru lahko za njihovo nego izkoristite:

• redni dopust ali
• izredni neplačan dopust oziroma

• v primeru znatnejše nege iz zdravstvenih razlogov pa tudi oskrbovalski dopust.

Kdo in kdaj lahko koristi neplačani oskrbovalski dopust?

Nega ostarelih staršev, ki pada na zaposlene, ko hkrati skrbijo tudi za otroke, je sicer pereča težava in v preteklih letih je bilo več pobud, da se uredi tudi to področje. Novembra 2023 je bila v Zakon o delovnih razmerjih (člen 167a) prenesena evropska direktiva, ki zaposlenim omogoča pravico do petih dni oskrbovalskega dopusta na leto.

Vsakemu zaposlenemu pripada do 5 delovnih dni oskrbovalskega dopusta v vsakem koledarskem letu. Gre za neplačano odsotnost z dela.

Oskrbovalski dopust lahko zaposleni koristi v primeru potreb po znatnejši negi iz zdravstvenih razlogov:

• zakonca oz. zunajzakonskega partnerja oz. partnerja v registrirani istospolni skupnosti,
• otroka, posvojenca in otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
• starša – oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj.

Zaposleni mora obvestiti delodajalca o razlogu za odsotnost z dela pred začetkom oskrbovalskega dopusta. Če to ni mogoče zaradi objektivnih okoliščin, mora zaposleni delodajalca obvestiti najpozneje v treh delovnih dneh po začetku odsotnosti.

Pravico do oskrbovalskega dopusta zaposleni uveljavlja z izjavo, v kateri navede razloge za upravičenost do odsotnosti, in sicer upravičenca do nege in razloge zanjo, k čemur priloži ustrezna dokazila. Ker se praksa na tem področju šele oblikuje, svetujemo, da se pred koriščenjem posvetujete z delodajalcem in tako izognete zapletom.

Kdaj vam bo na voljo subvencionirana pomoč na domu?

V Sloveniji se prebivalstvo stara in vse več je primerov, ko starostniki potrebujejo nego ali oskrbo na domu. Da bi bila pomoč na domu dostopna vsakemu starejšemu prebivalcu, ki ne zmore skrbeti zase, je na državni ravni organizirana pomoč na domu. Povprečna cena storitve znaša med 5 in 6 evrov na uro, sofinancirajo pa jo občine.

Namenjena je pretežno starejšim osebam, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav povezanih s starostjo ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati sami, niti tega v zadostnem obsegu ne zmorejo njihovi svojci ali sosedje. Obseg pomoči je omejen.

Takšna nega na domu starejšim omogoča, da lahko dlje ostanejo v domačem okolju. Nego na domu lahko izvaja tudi družinski član, vendar ne pod okriljem zdravstvenega zavarovanja. Če se odločite za to možnost, vam bodo prav prišli nasveti Kako poskrbeti za starejšega sorodnika in zase.