17.07.2024 | 9 min branja | Avto

Akvaplaning, toča in nevihta – kako varno na cilj?

Že v najboljših razmerah je vožnja lahko nevarna, ko divjajo neurja pa je upoštevanje pravil varne vožnje edini način, da se izognete smrtnim pastem. Nalivi, toča, veter, akvaplaning – to so nasveti, kako ravnati.

Hud veter lomi veje, ruva drevesa, odkriva strehe, prevrača oglasne panoje, po zraku nosi veje, strešnike, zastave in druge predmete ter trga napeljavo. Toča lahko ne poškoduje le pločevine, temveč lahko razbija tudi stekla. Zaradi naliva lahko v zelo kratkem času na cesti stoji dovolj vode, da povzroči akvaplaning oz. splavanje vozila. Voda lahko zalije tudi parkirišča, prinese blato in kamenje, sproži se lahko celo plaz.

 

Akvaplaning ali splavanje vozila je izredno nevarno. O akvaplaningu govorimo, kadar je med pnevmatiko in voziščem vsaj 2,5 milimetra debela plast vode. Tako je prekinjen stik vozila z voziščem, voznik pa ima manjši nadzor nad vozilom.

 

Kako ravnati, če vas neurje preseneti na cesti

Zaradi vetra in dežja ali celo toče je vidljivost na cesti močno zmanjšana. Kadar vas nevihta preseneti na poti, prilagodite vožnjo razmeram na cesti.

Prilagodite hitrost in upoštevajte varnostno razdaljo

V neurju je še posebej pomembno, da upoštevate pravila varne vožnje. Večja je vaša hitrost, daljša bo vaša zavorna pot. Z ustrezno varnostno razdaljo se lahko izognete nesreči. Bodite pozorni tudi na smer vetra in na to, da vas bo močan veter v hrbet dodatno potiskal naprej, ko boste zavirali. Tudi prehitevanju se v neugodnih vremenskih razmerah raje odpovejte.

Bodite posebej pozorni na znake dodatnih nevarnosti na cesti

Pri vožnji v neurju je pozorno opazovanje dogajanja na in okoli ceste še bolj pomembno, kot običajno. Iščite zgodnje znake nevarnosti: vejice in krošnje na cesti ali pločniku lahko kažejo, da so na cesti pred vami večje veje ali cela drevesa, ki se lahko kmalu podrejo. Odpovejte se glasbi ali pogovoru s sopotnikom in drugim motilcem.

Opazujte znake, ki kažejo na moč vetra. Bočni sunek vetra lahko vas ali vozilo, ki ga prehitevate, zanese na sosednji vozni pas. Vozila, kot so avtobusi, tovornjaki, vozila s prikolicami ali avtodomi, se zaradi nenadnega sunka vetra prevrnejo še hitreje. Veter je nevaren tudi za motoriste in kolesarje. Upoštevajte, da bodo sunki vetra močnejši na mostovih, viaduktih in na drugih odprtih delih cest, zato se jim izogibajte.

Postanki so pomembni, a premišljeno!

Če se želite v neurju ustaviti, zavijte s ceste in ustavite na prvem primernem počivališču ali parkirišču. Nikakor ne ustavljajte na odstavnem pasu ali celo na vozišču, pod nadvozi in v predorih. S takim ravnanjem ogrožate sebe in druge, tvegate pa tudi visoko kazen.

Če za vaše vozilo velja prepoved vožnje (na primer vožnja s počitniško prikolico na Primorskem zaradi burje), jo dosledno upoštevajte.

Upoštevajte vse varnostne ukrepe

Ker močan in nenaden sunek vetra vaše vozilo zlahka spravi iz smeri, ves čas trdno in pravilno držite volan. Ne vozite zgolj z eno roko na volanu. Prav tako pazite, da vsi v vozilu uporabljajo varnostni pas in da v vozilu ni nobene prtljage, ki bi ob prometni nesreči lahko zletela in poškodovala koga od potnikov.

👉  Če vas na poti spremlja vaš ljubljenček, preverite tudi, kako poskrbeti za varnost, kadar je pes v avtu.

 

Tudi v neurju in toči ustvarite reševalni pas

Ko so razmere na cesti slabe, je verjetnost nesreč še večja, reševalci pa imajo še težjo nalogo, da pridejo do ponesrečencev. Bodite del rešitve! Ob zastoju na avtocesti in hitri cesti pomagajte vzpostaviti reševalni pas: postavite se skrajno levo ali desno. Ko na sredini vozniki naredimo prehod med vozili, zagotovimo pravočasni prihod intervencijskih služb in nekomu lahko rešimo življenje.

👉  Prisluhnite nasvetu strokovnjaka: Varna vožnja v vseh vremenskih razmerah

 

Kaj storiti, ko avto izgubi stik s cesto oziroma ko pride do akvaplaninga?

V neurju z močnim nalivom se hitro lahko zgodi tudi, da vas na vozišču preseneti večja količina vode. Takrat lahko pride do akvaplaninga (splavanja oziroma nastanek vodnega klina), ki je prav tako lahko vzrok za izgubo nadzora nad vozilom in nesrečo. Nevarnost je še večja zvečer in ponoči, ko je težko oceniti, koliko je vode oziroma kako globoka je.

👉  Koristne informacije: Katere izbrati - zimske, letne ali celoletne gume?

Zakaj pride do akvaplaninga?

Fizikalen opis je dokaj preprost: voda se vrteči pnevmatiki ne more dovolj hitro umakniti, zato nastane med podlago in pnevmatiko plast vode, po kateri pnevmatika zdrsne oziroma zaplava. Dejavnikov, ki v različnih kombinacijah povzročijo nastanek splavanja, pa je več:

• povečana količina vode na cestah: dolgo deževje ali močan naliv lahko povzročita zastajanje vode na cestah;
• pnevmatike: obrabljenost in preplitek profil vplivata na zmožnost izpodrivanja vode;
• hitrost vozila: pri večji hitrosti je izpodrivanje vode izpod gum težje;
• oblika in stanje cest: voda bo bolj zastajala na cestah, ki nimajo stranskega nagiba za odtekanje vode, če imajo zamašene odtočne jaške oziroma v podvozih;
• poškodbe cestišča: voda pogosto zastaja v kolesnicah, udarnih jamah ipd.

Kako ravnati v primeru akvaplaninga?

Pojav akvaplaninga je nevaren predvsem zato, ker avto v trenutku izgubi stik s cestiščem, začne ga zanašati, pojavi se nenadno zaviranje, vozniki pa nanj največkrat niso dovolj dobro pripravljeni. Če voznik ne ve, kaj se dogaja, so reakcije velikokrat napačne, kar še poslabša situacijo.

V razmerah, ko se začne na cesti zadrževati voda, morate zato najprej zmanjšati hitrost oziroma način vožnje prilagoditi razmeram. Če do akvaplaninga vseeno pride:

• avto zadržite v smeri (trdno držite volan in ga ne obračajte),
• odvzemite plin in pritisnite na sklopko.

Z zmanjšanjem hitrosti bodo gume namreč spet dobile oprijem s podlago in avto bo pod nadzorom.

Kako preprečiti akvaplaning?

Kot smo že omenili, sta poleg vode na cesti za pojav akvaplaninga potrebna še neprilagojena hitrost vozila ter plitek profil na pnevmatiki. Če si pozorno ogledate različne profile na pnevmatikah, boste ugotovili, da se med seboj močno razlikujejo. Bistvo profila je, da se čim bolj oprime podlage v različnih pogojih, ne glede na to, kakšna je.

Vodo izpod pnevmatike odvajajo lamele in posebni kanali, ki so razporejeni tako, da vodo preusmerijo izpod pnevmatike na stran, da je čim večja površina pnevmatike v stiku s podlago. Možnost za nastanek akvaplaninga se močno poveča, če je pnevmatika obrabljena ali pa oblika lamel in potek kanalov nista primerna za vožnjo po večji količini vode na cesti.

Učinkovito odvajanje vode izpod pnevmatik pa je odvisno tudi od hitrosti, saj voda ni stisljiva in ko se vode zaradi hitrosti ne da več odvajati, nastane pred in pod pnevmatiko plast vode oziroma vodni klin.

 

Kaj storiti, če vas na cesti ujame toča?

Prvo pravilo: če vas toča ujame med vožnjo, naj bo prva prioriteta varnost, ne pločevina vašega avtomobila. Nikakor se ne ustavljajte v podvozih, tunelih ali predorih. Kot pri vsaki nevihti je tudi v primeru toče ključno, da prilagodite hitrost, zagotovite varnostno razdaljo in ste pozorni na mesto, kjer bi se lahko varno umaknili iz prometa (parkirišče ali počivališče). Ne parkirajte na vozišču pod nadvozi.

Kadar je toča velikosti do semena fižola, vam praviloma za poškodbe na avtu ni treba skrbeti. A ko so zrna toče velike 2 oz. 3 centimetre ali več, je velika verjetnost, da bo toča poškodovala pločevino vašega avtomobila, morda bodo poškodovana tudi stekla, ogledala in žarometi.

Ne pozabite! Vaš avto je ob toči za vas najboljše zavetje. V njem ste varni pred poškodbami, karoserija pa vas ščiti tudi pred morebitnimi udari strele – pazite le, da se v primeru bliskov ne dotikate kovinskih delov avtomobila.

 

Tudi na cilju je pomembno preventivno ravnanje

Ker se je vaše potovanje končalo, še ne pomeni, da se bo veter nenadoma umiril. Ko varno prispete na cilj, poskrbite za ustrezno parkiranje.

• Izogibajte se parkiranju v bližini stavb, kjer bi lahko veter v avto prinesel slabo pritrjene elemente (cvetlične lončke, strešne opeke).
• Ne parkirajte pod drevesi, telegrafskimi drogovi in drugimi predmeti, ki bi lahko padli in zadeli vaš avto, ali v njihovi bližini.
• Če imate to možnost, imejte avto v garaži ali pod nadstreškom.

Kako doma zaščitite avto pred vetrom ali točo?

Na nevihte se do neke mere lahko pripravite vnaprej. Če dobro skrbite za hišo in okolico, lahko svojemu vozilu prihranite marsikatero poškodbo.

• Poškodovana drevesa in suhe veje na vrtu pravočasno odstranite. Z balkonov in teras pospravite senčnike, stole, mize in cvetlične lončke, ki bi lahko med nevihto padli na avto (ali mimoidoče).
• Če avta ne morete parkirati v garaži, ga parkirajte stran od hiše, dreves, lop in ograj.
• Poleti ob slabi vremenski napovedi poskrbite za zaščito avta proti toči. Najboljša zaščita za točo za avto je še vedno pokrivalo s peno, a pri nakupu pazite, da ga boste lahko varno pritrdili na avto, saj ga bo veter sicer odnesel.
• Ko parkirate, skušajte avto s sprednjim delom obrniti proti vetru. Ko boste odpirali vrata, s tem preprečite, da vam jih poškoduje.

 

Ko neurje mine: preverite svoj avto ... in zavarovalno polico

Pomembno! Je vaše vozilo zalila voda? Pred zagonom motorja preverite, če voda ni vdrla v motor ali sesalni kanal, saj si z zagonom motorja lahko povzročite večjo škodo in izgubite zavarovalno kritje. Zavarovalnica ne krije škode, ki nastane, če vozilo vžgete ali se z njim vozite po vodi in zato voda pride v motor. Če je motor (bil) zalit, raje pokličite strokovnjaka. Če imate avtomobilsko zavarovanje pri Generaliju, vam pomoč lahko nudi Avto asistenca na številki 080 88 48.

Poleg motorja, po tem, ko se neurje pomiri, preverite, ali je avto utrpel kakšne druge poškodbe, npr. vbokline, praske, ali če imate počeno vetrobransko steklo. Tovrstne škode bo krilo kasko zavarovanje ali delne kasko kombinacije, a le takrat, ko ste ravnali preventivno. Potrebovali boste tudi fotografije poškodb, ko boste oddali zahtevek za uveljavljanje zavarovanja, npr. v aplikaciji Moj Generali ali na naši spletni strani.

 

Najboljše zavarovanje je vaše ravnanje – na nevarnost se pripravite še preden odpotujete

Ne pozabite: največ lahko za varnost poskrbite tako, da se izognete nevarnosti. Poskusite naše 4 nasvete.

Preverite, ali je varno potovati

Preverite vremensko napoved za destinacijo in pot, ki jo nameravate prevoziti. Če je izdano opozorilo o nevihtah, toči ali močnem vetru, se vprašajte, ali morate res odpotovati. Če nameravate voziti ponoči, je to še pomembnejše, saj bo vaša vidljivost bistveno slabša. Če lahko, odložite potovanje, dokler se razmere ne umirijo ali vsaj dokler ne boste vozili v dnevni svetlobi.

Preverite svoje vozilo

Prepričajte se, da je vaše vozilo v dobrem stanju. Preverite, ali zavore delujejo pravilno, ali so pnevmatike pravilno napolnjene in ali imajo ustrezen profil. Preverite, ali so sprednje in zadnje vetrobransko steklo ter vsa ogledala čista - vaša vidljivost je ključnega pomena. Če imate na avtomobilu strešni kovček, ga odstranite.

Preverite načrtovano pot

Če načrtovana pot vključuje vožnjo po odprtih območjih, ki so bolj izpostavljena vetru, ali ceste, obdane z drevesi, mostove ipd., razmislite o izbiri druge poti.

Preverite svoj telefon

Prepričajte se, da je popolnoma napolnjen in da ga lahko med vožnjo dodatno napolnite. Prepričajte se, da so v njem shranjene vse številke za klic v sili, ki jih boste morda potrebovali. Ne pozabite shraniti številke avto asistence.