Novoletni čas, ko zunaj divja prava »vojna«, je za kužke in druge ljubljenčke neprijetno obdobje. Poleg strahu, ki ga doživljajo ob zvokih petard, se bojijo tudi svetlobnih učinkov ognjemetov in drugih pirotehničnih sredstev.
Genetika ima pomembno vlogo pri tem, kako se kužki in druge domače živali odzivajo na glasne zvoke, kot je pokanje petard. Vendar pa okoljski dejavniki in izkušnje prav tako močno vplivajo na to vedenje. S pravilnim pristopom in potrpežljivostjo lahko lastniki pomagajo svojim ljubljenčkom premagati ta strah in izboljšati njihovo kakovost življenja.
Genetika, izkušnje in okolje – vpliva na strah pred pokanjem pri psih
Genetika vpliva na številne vidike vedenja živali, vključno z njihovo občutljivostjo na zvoke. Nekatere pasme psov so bolj nagnjene k strahu pred glasnimi zvoki zaradi svojih genetskih predispozicij. Na primer, pasme, ki so bile vzrejene za lov ali varovanje, imajo pogosto bolj izostren sluh in so bolj občutljive na nenadne zvoke. To pomeni, da je bolj verjetno, da bodo razvile strah pred pokanjem.
Vpliv križanj in selekcije
Rejci še danes izbirajo živali z določenimi lastnostmi, v preteklosti pa je bilo to še bolj pomembno, ko so križali živali z lastnostmi, primernimi za določene namene. Te lastnosti so se nato prenašale na naslednje generacije. Če so rejci izbirali živali, ki so bile manj občutljive na glasne zvoke, so te lastnosti postale bolj pogoste pri določeni pasmi psov. Vendar pa to pomeni tudi, da so nekatere živali bolj nagnjene k strahu pred glasnimi zvoki.
👉 Razmišljate o novem družinskem članu? Preberite, kako izbrati pravo pasmo psa zase.
Vpliv okolja in drugih psov – prestrašen pes
Stresni dogodki, ki jih je kuža doživel v mladosti oziroma preteklosti, lahko vplivajo na to, kako se geni izražajo in kako se živali odzivajo na stres v prihodnosti. To velja tudi za izpostavljenost glasnim zvokom. Na primer, kužki, ki so bili izpostavljeni glasnim zvokom v zgodnjem življenju, lahko razvijejo trajen strah pred temi zvoki, tudi če imajo genetsko predispozicijo za mirnost.
Lastniki včasih s ploskom rok ob mladičkovih ušesih ali celo strelom iz puške preverjajo njihov značaj. Tak agresiven način preverjanja odzivov lahko iz prestrašenosti preraste v pravo fobijo.
Razlog za strah pred poki je lahko tudi posnemanje drugih štirinožnih prijateljev. Če kuža, ki je genetsko brez fobije pred poki, preživi prvo novoletno noč svojega življenja v družbi odraslega psa s fobijo, je skoraj gotovo, da se bo obnašal enako kot njegov starejši prijatelj. Ta pojav, znan kot socialni prenos strahu, pomeni, da lahko psi posnemajo strah in tesnobo drugih psov – še posebej, če je prestrašen pes višje na hierarhični lestvici. Kaj storiti? Izognite se novoletnemu praznovanju v družbi s psi, ki se pokanja bojijo. Na primer: če so na silvestrski večer mladički z mamico, ki se zelo boji pokanja, mladičke v času najintenzivnejšega pokanja rajši odmaknite od nje.
Posledica človeških dejanj
Tudi interakcija z ljudmi igra pomembno vlogo pri oblikovanju in obvladovanju strahu kužka zaradi pokanja. Lastniki in drugi ljudje, s katerimi kužki prihajajo v stik, lahko s svojim vedenjem in reakcijami močno vplivajo na to, kako se kužki odzivajo na glasne zvoke.
Če lastnik ob pokanju petard ostane miren in ne kaže znakov stresa, bo kuža verjetno manj prestrašen. Nasprotno pa lahko lastnik, ki se ob glasnih zvokih prestraši ali postane zaskrbljen, nehote prenese ta čustva na svojega kužka.
Vpliv socializacije
Socializacija je ključnega pomena za razvoj samozavestnega kužka. Tisti, ki so izpostavljeni različnim situacijam, zvokom in ljudem že od mladosti, bodo manj verjetno razvili strah pred glasnimi zvoki. Lastniki lahko pomagate svojim kužkom premagati strah pred pokanjem tako, da jih izpostavljate različnim zvokom v varnem in pozitivnem okolju.