Izgovore, kot so »saj bomo delali do smrti«, »kje je še penzija«, »saj imam komaj za sproti« in podobno, čim prej pozabite. Če želite tudi po upokojitvi s pokojnino ohraniti življenjski standard, ki ste ga vajeni, si morate zastaviti cilj in čim prej narediti prvi korak na svoji poti: izračun višine pokojnine.
V Sloveniji je upokojitev, torej postopek, ko se posameznik odloči prenehati delati po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do državne pokojnine iz I. pokojninskega stebra in jo prične prejemati, urejen z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ). Ti so:
- predpisana starost,
- zavarovalna ali pokojninska doba in
- prenehanje obveznega zavarovanja.
Po trenutni zakonodaji so pogoji za pridobitev pravice za državno pokojnino: 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe. Odločitev, ali boste pravico do državne pokojnine uveljavili takoj ob izpolnitvi zahtevanih pogojev ali ne, je vaša.
Pogoji za upokojitev so odvisni od vrste državne pokojnine, ki jo posameznik želi pridobiti (npr. starostna pokojnina, predčasna pokojnina ...), vlogo za izračun državne pokojnine pa lahko, ko se bližate upokojitvenim pogojem, oddate na pristojni enoti ZPIZ.
👉 Ste že začeli varčevati? 10 nasvetov za uspešno načrtovanje svoje upokojitve.
Formula za izračun državne pokojnine
Za izračun višine pokojnine morate poznati parametre, ki vplivajo na njeno končno vrednost. Razumevanje teh parametrov je ključno za uspešno načrtovanje upokojitve in zagotovitev ustrezne finančne varnosti v starosti.
Na višino starostne pokojnine vpliva višina pokojninske osnove in dopolnjena pokojninska doba. Po trenutni zakonodaji velja, da se pokojninska osnova za starostno pokojnino izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov zavarovanca iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja. Na osnovi dopolnjene pokojninske dobe je določen odstotek odmere starostne pokojnine od pokojninske osnove.
Leta zaposlitve (delovna doba) in izračun pokojninske dobe
Kakšna je razlika med pokojninsko in delovno dobo? Delovna ali zavarovalna doba se šteje samo takrat, ko ste v delovnem razmerju, oziroma ko tako ali drugače plačujete vse potrebne prispevke.
Daljša delovna doba praviloma poveča znesek pokojnine, saj:
- več let vplačevanja prispevkov pomeni večji skupni znesek prispevkov in
- daljše obdobje za izračun povprečne plače.
Pokojninska doba zajema vsa obdobja zavarovalne dobe in posebne dobe. Šteje tudi takrat, ko ste brezposelni in prijavljeni kot iskalec zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje RS.
Zgodovina plač
Pokojnina se pogosto izračuna na podlagi povprečne plače, ki jo je oseba prejemala v določenem obdobju. Višje plače skozi kariero običajno vodijo do višje pokojnine, zato je pri izračunu dobro upoštevati trenutno plačo in pričakovana povišanja skozi čas.
Starost ob upokojitvi
Starost, pri kateri se oseba odloči za upokojitev po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vpliva na višino pokojnine. Zgodnejša upokojitev lahko pomeni nižjo pokojnino zaradi krajšega obdobja prispevanja in daljšega obdobja izplačevanja pokojnine. Poznejša upokojitev običajno poveča znesek pokojnine.
Prispevki za pokojninske sheme
Višina in konsistentnost prispevkov v obvezne in prostovoljne pokojninske sheme bistveno vplivajo na končni znesek pokojnine. Višji in redni prispevki vodijo do večje akumulacije sredstev za upokojitev.
Informativni izračun državne pokojnine lahko naše stranke naredijo na portalu Moj Generali v zavihku Moja pokojnina, če vnesete svojo trenutno letno bruto plačo.
Splošni informativni izračun pa lahko naredite tudi na spletni strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije s pomočjo splošnega informativnega pokojninskega kalkulatorja.
Če pa želite izračun predvidene informativne višine državne pokojnine in pričakovani datum upokojitve na podlagi vaših podatkov v matični evidenci, ki jo vodi ZPIZ, lahko uporabite osebni informativni pokojninski kalkulator v portalu Moj eZPIZ.
Državna pokojnina: izračun na primeru bruto plače 1.500 evrov
Za izračun pokojnine v Sloveniji je treba upoštevati več parametrov, ki smo jih že našteli. Tukaj je poenostavljen primer za izračun starostne pokojnine.
Delovna in pokojninska doba: 40 let
Povprečna mesečna bruto plača: 1.500 EUR
Starost ob upokojitvi: 65 let
Pokojninska osnova: izračuna se na podlagi povprečne mesečne bruto plače v določenem obdobju (npr. 24 zaporednih najugodnejših let). V tem izmišljenem primeru bomo vzeli povprečno plačo 1.500 EUR.
Odmera pokojnine in določitev odstotka za izračun pokojnine: odstotek je odvisen od dolžine dopolnjene pokojninske dobe. Za 40 let pokojninske dobe je ta odstotek 63,50.
Pokojnina = Povprečna mesečna plača x odstotek
Pokojnina = 1.500 EUR x 63,50 %
Izračunana mesečna starostna pokojnina = 1.500 EUR x 0,635 = 952,5 EUR
Izračunan znesek zvišate z dodatnim pokojninskim zavarovanjem: preberite pogosta vprašanja.
Pozor: dejanski izračun pokojnine se lahko razlikuje glede na dodatne faktorje, kot so posebni pogoji, bonusi za kasnejšo upokojitev, odbitki za predčasno upokojitev in dodatne pokojninske dobe. Za natančen izračun je priporočljivo uporabiti splošni informativni pokojninski kalkulator, ki ga zagotavlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ali se posvetovati z ZPIZ-om.
Dobro je vedeti: na pobudo Zveze društev upokojencev je bila leta 2017 uvedena zagotovljena pokojnina, torej najnižja pokojnina, ki jo posamezniki lahko prejmejo, od določitve dalje pa se ta znesek usklajuje na enak način kot pokojnine.
Pogoste napačne predstave o pokojnini
Mit 1: Državna pokojnina bo enaka moji zadnji plači in varčevanje za dodatno pokojnino se ne izplača.
Resnica: Državna pokojnina iz prvega pokojninskega stebra se izračuna na podlagi povprečne plače v določenem obdobju delovne dobe, običajno v zadnjih 24 zaporednih najugodnejših letih. To pomeni, da pokojnina običajno ne dosega višine zadnje plače. Varčevanje za starost je nujno, začnite danes. Z 1,67 evra dnevno zberete kar 50 evrov mesečne premije za dodatno pokojninsko zavarovanje. In še to: varčevanje za dodatno pokojnino je edino, s katerim za svoja individualna vplačila premije pridobite davčno olajšavo. Odlično za začetek!
Mit 2: Daljše delo vedno pomeni višjo pokojnino.
Resnica: Čeprav daljša delovna doba povečuje osnovo za izračun pokojnine, so v nekaterih primerih tudi zgornje meje, koliko let prispevkov se upošteva. Pomembno je poznati pravila, ki veljajo v času upokojevanja.
Mit 3: Samo delovna doba vpliva na višino pokojnine.
Resnica: Višina državne pokojnine je odvisna tudi od višine plač in prispevkov, starosti ob upokojitvi, ter morebitnih dodatkov in bonitet. Krajša delovna doba z visokimi plačami lahko prinese višjo pokojnino kot dolga delovna doba z nizkimi plačami.
Mit 4: Nihče od mojih prijateljev ne varčuje in sam sem še premlad za varčevanje.
Resnica: Nasprotno. Skoraj dve tretjini Slovencev skupaj s svojim delodajalcem ali sami varčujeta za dodatno pokojnino v dodatnem pokojninskem zavarovanju iz II. pokojninskega stebra. Izračuni kažejo tudi, da kdor začne varčevati že s prvo plačo, bo zagotovo dosegel dobro dodatno pokojnino. Obstajajo različni načini za povečanje pokojnine, kot so dodatno pokojninsko zavarovanje (spoznajte njegove prednosti), prostovoljni prispevki in delo po upokojitvi.
Pomembno: zastavite varčevalni cilj že ob prvi zaposlitvi
Mladi so pri varčevanju za dodatno pokojnino v prednosti, saj imajo pred seboj dolgo dobo varčevanja. Pričnejo lahko že z majhnimi zneski, ki jih povečujejo v skladu s svojimi zmožnostmi. S postopnim varčevanjem lahko prihranijo za solidno pokojnino.
Tridesetletnik, ki začne varčevati za dodatno pokojnino, ima običajno že redni dohodek, morda odplačuje kredit za prvo stanovanje, načrtuje družino ali že ima majhnega otroka, njegova plača pa ni visoka. Zaveda se, da bo imel državne pokojnine tako malo, da bo v starosti potreboval še dodatne dohodke. Če bo obveljalo, da se bomo upokojevali pri 65. letih, pa ima pred seboj še dolgo delovno dobo, kar je odlično izhodišče, da bo že z nizkimi zneski privarčeval za dobro dodatno pokojnino.
Da bi uresničili svoje cilje, izberite varčevanje za dodatno pokojnino, ki prinaša tudi bonus pri dohodnini – uveljavljanje davčne olajšave.
Nasveti za povečanje vaše pokojnine
1. Dodatno pokojninsko zavarovanje iz II. pokojninskega stebra: namensko varčevanje s ciljem zagotovitve višje pokojnine ob upokojitvi. Vključite se v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje preko svojega delodajalca ali s sklenitvijo police individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
👉 Priporočamo LEON 2: dodatno pokojninsko zavarovanje
2. Podaljšanje delovne dobe: če je mogoče, podaljšajte svojo delovno dobo. Vsako leto dela po izpolnitvi pogojev za upokojitev lahko pomeni dodaten bonus.
3. Izračunajte optimalni čas upokojitve: previdno načrtujte svojo upokojitev. Predčasna upokojitev lahko pomeni nižjo pokojnino zaradi odbitkov, medtem ko kasnejša upokojitev prinaša bonuse.
4. Razpršite vire dohodka: razmislite o naložbah v nepremičnine, delnice ali druge finančne produkte, ki vam lahko zagotovijo dodatne prihodke v starosti.
5. Preverite svoje podatke pri ZPIZ: redno preverjajte svoje prispevke in zgodovino zaposlitve pri ZPIZ, da se izognete napakam, ki bi lahko negativno vplivale na višino vaše pokojnine.
6. Izkoristite davčne olajšave: uporabite davčne olajšave za svoja individualna vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje, da zmanjšate davčno osnovo v okviru letne dohodnine in hkrati povečate svojo pokojninsko osnovo.
