Tako trdno vpletena v našo družbo in civilizacijo, umetnost igra tudi pomembno vlogo, ko pride do družbeno odgovornega ravnanja, saj pomaga ohranjati in promovirati kulturno dediščino ter identiteto naroda, prispeva k ohranjanju kulturnih vrednot in tradicij. Za te pomembne vrednote se kot viden deležnik v družbi in naši skupnosti zavzemamo tudi v zavarovalnici Generali, še zlasti skozi zgodbo, ki jo že 10 let piše Generali galerija.
Zakaj galerija in kako se je začelo?
Na Dunajski cesti v Ljubljani, med poslovnimi stavbami Bežigrada, lahko najdete majhno umetniško oazo, polno navdiha. A razstave nekaterih izjemnih, obetavnih in priznanih avtorjev, ki jih pripravlja kustosinja Petra Bizilj Silva, so le delček bogate zbirke, ki jo premore Generali galerija.
Ta je začela nastajati na prelomu let 2007 in 2008 na pobudo poslovneža Matjaža Gantarja, ki je bil velik ljubitelj umetnosti. Prve slike je kupoval že leta 1995. Bile so namenjene opremljanju poslovnih prostorov podjetja (KD Group), ki je pozneje sistemsko kupovalo likovna dela. Tako je nastala AS galerija in umetniška zbirka, ki je pozneje prešla pod okrilje zavarovalnice Generali.
»Navduševali so ga Andrej Jemec, skupina Irwin, Bard Iucundus, če naštejem le nekatere. Ni bil pa osredotočen le na slovenske umetnike, temveč tudi na tuje, saj imamo zastopano tudi večje število tujih avtorjev iz 20. stoletja,« Gantarjeve umetniške preference opisuje kustosinja Bizilj Silva.
Umetnine je Gantar sprva kupoval s strokovnim spremljevalcem, kustosom mag. Pavletom Toplakom, ki je v galeriji zaslužen za zbirko Keleia in pomembno zbirko grafik Božidarja Jakca ter ostalih sodobnih avtorjev v galeriji.
»Zahvaljujem se zavarovalnici Generali, da galerijo po očetovi smrti vodi dalje, saj na ta način njegov duh in njegova ljubezen do umetnosti še naprej živi,« je ob praznovanju 10-letnice Generali galerije dejal Matija Gantar, sin ustanovitelja galerije Matjaža Gantarja.
Zbirka, ki premore prek 1.000 del
V Generali galeriji so zbrana dela sodobne slovenske umetnosti 20. stoletja, v večjem številu pa so zastopani tudi tuji avtorji tega obdobja (največ Škot Tommy Lydon in Armenec Ašot Bajandur). Med tehnikami prevladujeta olje, akril na platno, številne so tudi risbe in grafike ter dela slovenskih kiparjev.
»Večina del je namenjena opremljanju poslovnih prostorov družbe in so na ogled v pisarnah in hodnikih družbe. Nekaj večjih kosov je v depoju. Na prošnjo kulturno-umetniških ustanov in umetnikov dela tudi posojamo za razstave v Sloveniji in v tujini: Gabrijel Stupica, Irwin, Tomaž Furlan, Staš Kleindienst, Dragan Živadinov, Arne Hodalič …,« je povedala skrbnica zbirke Petra Bizilj Silva.
Odmevna razstava Irwinov
Razstave, ki jih galerija gosti nekajkrat letno, redno privabljajo mnoge ljubitelje umetnosti. Ena najbolj odmevnih je bila leta 2018 razstava Irwinov iz kolekcije Matjaža Gantarja, ki se je le nekaj mesecev prej poslovil po hudi bolezni. Dela skupine petih umetniških slikarjev (Dušan Mandić, Miran Mohar, Andrej Savski, Roman Uranjek in Borut Vogelnik) so bila med prvimi, s katerimi je začel oblikovati današnjo umetniško zbirko.
Irwini so eni od ustanoviteljev gibanja NSK (Neue Slowenische Kunst) – skupina je izšla iz Laibacha in je nastopila leta 1983 kot skupina avtorjev brez lastne identitete, saj so njihova dela skupinsko avtorsko delo.
»Prvi nakupi del skupine Irwin segajo v leto 2008. Šlo je za načrtno in sistemsko zbiranje ter dopolnjevanje zbirke z vsakoletnimi nakupi. Predstavili smo vsa umetniška dela na enem mestu in jih postavili na ogled javnosti. Lahko bi rekli, da ta dela predstavljajo ponos zbirke. Njihova dela bogatijo številne mednarodne zbirke sodobne umetnosti, zato smo lahko ponosni, da so v zbirki tako številčno zastopana,« je povedala kustosinja.
Nekatera dela so bila razstavljena na razstavi Neue Slowenische Kunst (NSK), naslovljeni Od Kapitala do kapitala, razstavi Moderne galerije, ki je po Ljubljani gostovala v Van Abbemuseumu v nizozemskem Eindhovnu, moskovski galeriji Garage in madridskem muzeju Reina Sofia.
Iucundus do zadnjega kotička napolnil galerijo
Ob letošnji 10. obletnici galerije je za veliko zanimanje v umetniških krogih poskrbela tudi razstava Barda Iucundusa, slovenskega likovnega umetnika, čigar dela niso bila razstavljena kar 34 let. Njegova dela smo v Generaliju poiskali tudi s pomočjo zbirateljev, ki so se v velikem številu odzvali na naš poziv in nam odstopili umetnine za razstavo.
O Iucundusovi umetnosti sta na odprtju razstave spregovorila tudi likovna kritika in muzejska svetnika Aleksander Bassin in dr. Sarival Sosič, ki je o njegovi zapuščini dejal: »Bard je ustvaril izjemno močno likovno energijo v slovenski likovni umetnosti in danes se lahko samo vprašamo, do kod bi segla njegova umetnost, če bi še živel«.
Podpora mladim umetnikom
Ljubitelji umetnosti pa lahko v Generali galeriji redno spoznavajo tudi nove, še neuveljavljene umetnike, ki v galeriji dobijo svoj prostor in priložnost za razvoj. Od samega začetka (do leta 2017) smo bili podporniki nagrade skupine OHO, ki je namenjena mladim vizualnim umetnikom z odkupom zmagovalnega dela. V zbirki Generali zavarovalnice so tako zastopani vsi zmagovalni avtorji: od Saša Sedlačka, Luize Margan, Tomaža Furlana, Lenke Đorojević, Mateja Stupice, Marka Požlepa … Leta 2020 smo gostili mladega fotografa Claudia Sovreta, letos slikarja Patrika Dvorščaka, leta 2023 nagrajenko Jakopičevega priznanja za leto 2024, Tino Konec. Vsako leto v Generali galeriji razstavlja vsaj en mladi umetnik.
Umanotera, na vroči strani Alp
Generali galerija je leta 2022 svoja vrata odprla tudi pereči okoljski problematiki, ne zgolj umetnosti. Razstava Umanotere, »Na vroči strani Alp«, je opozorila na nevarne posledice podnebnih sprememb. Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je šest prepoznavnih slovenskih območij in krajev – Ljubljane, Lipice, Pohorja, Ptuja, Mangarta in Pirana – predstavila v podobi, v kakršni bodo konec 21. stoletja, če se bo uresničil najbolj črni scenarij nadaljevanja velikih globalnih izpustov toplogrednih plinov. Namen razstave ni bil vzbujati strah, temveč opozoriti, da se s hitrimi in ambicioznimi ukrepi še vedno lahko izognemo nevarnim posledicam podnebnih sprememb.
V Generali galeriji raste skupnost
Kot pomemben del kulturnega in socialnega razvoja družbe, je podpora umetniški dejavnosti velikega pomena za našo zavarovalnico. Generali galerija je v desetih letih postala ponos podjetja, zaposlenih in tudi skupnosti, ki se združuje in raste med čudovitimi poslikavami na stenah naših prostorov. Z njo lahko uresničujemo naše družbeno odgovorne zaveze, spodbujamo ustvarjalnost, inovativnost in kulturno zavest zaposlenih, naših strank in družbe nasploh.
»Umetnost je človekova najgloblja izpoved,« je nekoč dejal Vincent van Gogh. Vsakomur lahko da ogromno – le priložnost ji je treba ponuditi.
