Srčni infarkt je eden najpogostejših vzrokov za smrt v Sloveniji. Čeprav pogosteje doleti starejše, lahko ogroža tudi mlade in na videz zdrave osebe, hkrati pa je preživetje najbolj odvisno od ljudi v bližini. Naučite se prepoznati znake in ukrepati.
Opozorilni znaki srčnega infarkta – bolečina v prsih in več
Klasični simptomi srčnega infarkta, ki se pojavijo nenadno in jih je treba vzeti nadvse resno, so:
- močna tiščeča bolečina za prsnico, ki se lahko širi tudi v vrat, roko in med lopatici,
- bolečina v prsih, ki se pojavi med telesno aktivnostjo in ne popusti v mirovanju oziroma se začne tudi pri mirovanju in vztraja,
- težko dihanje ob bolečini,
- slabost in bruhanje,
- bleda, potna koža,
- ...
Človek, ki doživi miokardni infarkt, je zaradi nenadne bolečine prestrašen in nemiren, njegova koža je bleda, znojna in hladna.
Do srčnega infarkta pride zaradi odmrtja tkiva srca, ki se zgodi zaradi prekinitve dovoda krvi in s tem pomanjkanja kisika (hipoksija). Posledice srčnega infarkta so odvisne od tega, ali je dovod krvi le zmanjšan ali popolnoma prekinjen, kako veliko področje srca oskrbuje zamašena žila in še nekaterih drugih dejavnikov. Če se žila nenadoma in popolnoma zamaši, lahko v nekaj minutah pride do okvare srčno-mišičnih celic, vse to pa lahko vodi tudi do nepopravljivih okvar oziroma nekroze, tj. odmrtja tkiva.
Včasih simptomi srčnega infarkta niso prepoznani
Simptomi srčnega infarkta ne nakazujejo vedno, da gre za infarkt, saj približno 20 % ljudi, ki ga doživi, ne občuti bolečin. Pri t. i. nemem srčnem infarktu so prisotni:
- utrujenost,
- zadihanost, ki ni vezana na telesno aktivnost,
- nelagodje v prsnem košu,
- bolečina v vratu ali med lopaticami,
- omotica,
- značilne spremembe v EKG (ob pregledu pri zdravniku).
Te znake nekateri zamenjajo z izčrpanostjo ali splošnim slabim počutjem, ki bo z nekaj počitka kmalu minilo.
Znaki srčnega infarkta, na katere morate biti pozorni pri ljubljeni osebi
Minute so pri srčnem infarktu ključne, zato je še posebej pomembno, da v domačem okolju znate pri drugih osebah prepoznati znake srčnega infarkta, saj boste le tako lahko pravočasno in pravilno ukrepali. To so znaki, na katere morate biti pozorni.
- Bolečina v prsih ali nelagodje: če oseba toži o tiščeči bolečini (sedenje slona na prsnem košu) ali pritisku v prsih, ki traja več kot nekaj minut ali se vrača, je to lahko znak srčnega infarkta.
- Zadihanost: če opazite, da oseba težko diha, še posebej v kombinaciji z bolečino v prsih, morate takoj ukrepati.
- Nenadna slabost ali znojenje: oseba lahko prebledi ali ji postane slabo oziroma jo oblije hladen pot.
- Zmedenost ali oslabelost: če oseba nenadoma izgubi moč ali se zdi zmedena, je to lahko znak, da njeno srce ne deluje pravilno.
Kako pomagati osebi, če sumite na srčni infarkt?
Pri srčnem infarktu in zastoju srca je čas ključnega pomena za preživetje. Približno desetim ljudem v Sloveniji se vsak dan ustavi srce in slaba polovica od teh jih tudi umre – predvsem zato, ker očividci ne prepoznajo znakov zastoja srca in ne ukrepajo. Zastoj srca je treba takoj prepoznati in takoj začeti z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja vsaj s stisi prsnega koša in z umetnim dihanjem.
- Če ste z osebo, ki ima zgoraj naštete znake, ali pa osebo, ki se je dejansko nenadoma zgrudila in ne kaže znakov življenja, pričnite s temeljnimi postopki oživljanja in pokličite na pomoč oz. pokličite 112, telefon dajte na zvočnik in nadaljujte s stisi prsnega koša. Vse opaženo čim bolj jasno opišite operaterju, odgovarjajte na njegova vprašanja in sledite navodilom.
- Operater vam bo dal navodila, kako nuditi prvo pomoč in istočasno k vam poslal reševalno ekipo, hkrati pa vam bo povedal tudi, kje je najbližji defibrilator, če je v bližini kdo, ki gre lahko ponj.
- Lotite se oživljanja. Oživljanje izvajamo s tridesetimi (30) močnimi pritiski na prsni koš v ritmu 100 stisov na minuto (oziroma v ritmu pesmi Stayin' alive) in dvema vpihoma, nato spet trideset stisov, dva vpiha in tako naprej izmenično, dokler ne pridejo reševalci ali pa obolela oseba ne začne dihati sama. Če imate zadržke pri dajanju vpihov, lahko izvajate samo stise prsnega koša brez vmesnih prekinitev.
Najbolj pomembno je, da ostanete zbrani in poskusite nuditi prvo pomoč tudi, če menite, da je niste vešči. Tudi poškodbe prsnega koša, do katerih bi prišlo zaradi stisov, stanja osebe v večini primerov ne bodo poslabšale. Zapomnite si, rešujete življenje. V veliko pomoč vam bo tudi defibrilator.
Kako uporabiti defibrilator?
Izvajanje pravilne in učinkovite zunanje masaže srca je fizično naporno, zato šibkejši ljudje pogosto ne morejo doseči želenega učinka. V takem primeru je dobrodošla rešitev AED oziroma avtomatski eksterni defibrilator, s katerim lahko hitro in varno pomagate ponesrečencu.
V preteklih letih so za namen oživljanja na različna mesta po Sloveniji namestili defibrilatorje, s katerimi lahko tudi brez predhodnega znanja rešite življenje in bistveno izboljšajo možnost preživetja osebe s srčnim zastojem.
Kaj je defibrilator?
Defibrilator oziroma AED (automated external defibrilator) je prenosna elektronska naprava, ki spremlja delovanje srca in v primeru zastoja sproži električni sunek ter tako pomaga srce ponovno pognati. Napravo lahko uporabljajo tudi ljudje brez predhodnega znanja o nudenju prve pomoči, saj daje jasna navodila, kako namestiti elektrode in kako ravnati po tem, saj prepoznava srčni ritem osebe.
Koraki uprabe defibrilatorja
Ko ste k poškodovancu prinesli najbližji defibrilator, odprite pokrov ohišja in sledite slikovnim in glasovnim navodilom v slovenskem jeziku.
- Izvleči morate obe elektrodi in ju namestiti na ponesrečenca.
- Če defibrilator zazna, da srce ne bije in je potreben električni sunek, vas na to opozori, vi pa ga sprožite s pritiskom na stikalo.
Pomembno je, da sledite navodilom naprave in ponesrečenca oživljate tudi z masažo srca in umetnim dihanjem.
Ko začne ponesrečenec spet dihati, ga obrnete v položaj za nezavestnega in pustite elektrode na njem, saj naprava ves čas nadzira delovanje njegovega srca do prihoda reševalcev. Varno delovanje je zagotovljeno tudi z varovalko, ki prepreči sprožitev električnega sunka, če naprava oceni, da ta ni potreben. Z defibrilatorjem tako poškodovancu ne morete škoditi.
Poglejte kratek posnetek postopka oživljanja >
Če je prizadeti še pri zavesti, medtem ko čakate pomoč, ga poskusite pomiriti in ga spodbujajte, naj diha mirno. Povejte mu, da je pomoč na poti. Če je še kdo v bližini, naj preveri, če je pot za reševalno ekipo prosta in jih pričaka, da bodo do prizadete osebe prišli čim hitreje. Ko reševalci prispejo, se umaknite in pustite, da bodo lahko nemoteno in čim hitreje nudili strokovno pomoč.
Kaj povzroči srčni infarkt
Srčni infarkt je običajno posledica zmanjšanega pretoka krvi v srce, najpogosteje zaradi koronarne srčne bolezni. Pri tej bolezni se v arterijah, ki oskrbujejo srce s krvjo, nabirajo maščobne obloge, imenovane plak, ki lahko povzročijo njihovo zoženje ali zaporo. Če se plak razpoči, lahko to povzroči nastanek krvnega strdka, ki popolnoma prekine pretok krvi v del srca, kar vodi do srčnega infarkta.
Poleg koronarne srčne bolezni so pomembni dejavniki tveganja za srčni infarkt tudi:
- visok krvni tlak,
- visok holesterol,
- kajenje,
- debelost,
- neuravnotežena prehrana in
- pomanjkanje telesne aktivnosti.
Nekateri drugi dejavniki vključujejo sladkorno bolezen, stres ter uporabo drog, kot je kokain, ki lahko povzroči nenadno zoženje srčnih arterij.
Razumevanje teh dejavnikov tveganja in njihovo obvladovanje je ključno za preprečevanje srčnega infarkta in ohranjanje zdravja srca.
Zapis o defibrilatorju, nudenju prve pomoči in postopkih oživljanja je, čeprav strokovno pregledan, informativne narave. Za pravilno ravnanje in nudenje pomoči v primeru zastoja srca vam svetujemo obnovitveni tečaj prve pomoči in dodatno izobraževanje za uporabo defibrilatorja.
Zgodba našega zavarovanca Petra*: Zgodnje opozorilo
Peter je bil že nekaj let na odgovornem delovnem mestu, stres pa je bil njegov vsakodnevni spremljevalec. Navajen je bil izčrpanosti in drugih posledic hitrega tempa dela in življenja, zato je tudi bolečine v prsih dolgo časa pripisoval prav stresu. Bolečina v prsnem košu, ki se je pojavljala pri mirovanju in naporu, je po nekaj minutah spontano popustila, zato ji skoraj predolgo ni posvečal pretirane pozornosti.
Po štirinajstih dneh pa ga je proti jutru prebudila bolečina v prsih, ki je bila močnejša kot običajno in ni popustila, zato ga je žena odpeljala k zdravniku. V zdravstvenem domu so mu najprej nudili prvo pomoč in mu dali zdravila, nato pa ga takoj premestili v bolnico. Potrdili so, da je doživel akutni transmuralni miokardni infarkt spodnje stene, v bolnišnici je ostal 10 dni.
Življenje po srčnem infarktu
Po vrnitvi domov so Petra čakale redne kontrole pri njegovem zdravniku in kardiologu. Predpisali so mu tudi počitek in rehabilitacijo v zdravilišču. Ker je Petrovo podjetje zanj plačevalo 2 EUR premije za skupinsko zavarovanje Težke bolezni in operacije, sam pa je dodatno plačeval še 8 EUR na mesec, mu je zavarovalnica na podlagi vloženega zahtevka iz kritja za težke bolezni izplačala 10.000 EUR odškodnine.
Opomin je zalegel, saj je Peter postal veliko bolj pozoren na sporočila in znake, ki mu jih pošilja njegovo telo, poleg tega pa je spremenil tudi svoj dnevni ritem.
Zgodba zavarovanca Klavdija*: Sreča v nesreči
Klavdij je živel povsem običajno življenje. Ni imel škodljivih razvad, rad je šel s kolesom v trgovino in v mesto ter vzdrževal letom primerno kondicijo. Kolo je uporabljal skoraj vsak dan. Od pomladi do zime mu je mestno kolesarjenje zagotavljalo potreben odmerek rekreacije in sprostitve ter s srednje zahtevnimi vzponi poskrbelo tudi za primerno obremenitev srca, da se to ne bi preveč »polenilo«.
A prav srce ga je izdalo med kolesarjenjem, ko se je kot že ničkolikokrat poprej odpravil v mesto. Brez predhodnih znakov je izgubil zavest in padel ter negiben obležal. Na srečo se pri padcu ni težje poškodoval – tudi po zaslugi kolesarske čelade.
Sreča v nesreči: reševalci v bližini
Mimoidoči so mu takoj priskočili na pomoč, saj je padel sredi mesta na kolesarski stezi. Ker ni kazal znakov življenja, so poklicali pomoč na 112, kajti nihče ni vedel, kaj storiti. Operater je klic prevezal na reševalno službo, kjer so na podlagi posredovanih podatkov sklepali, da gre za zastoj srca. Na srečo je nekdo opazil reševalno vozilo in reševalca, ki sta se povsem po naključju znašla v bližini ter se takoj odzvala in pričela z oživljanjem. Uspelo jima je in Klavdij je bil kmalu prepeljan v bolnico.
Srečen konec
V bolnici so opravili pregled srca z ultrazvokom in ugotovili, da je Klavdij doživel srčni infarkt. Zdravnik mu je predpisal 14-dnevno rehabilitacijo v zdravilišču, obenem pa je ostal pod zdravniškim nadzorom in redno hodil na preglede.
Po pravem vrtiljaku nesrečno-srečnih dogodkov je Klavdij svoj nesrečni primer prijavil in na podlagi sklenjenega zavarovanja Težke bolezni in operacije prejel 12.000 EUR zavarovalnine.
* Zgodbi sta resnični, le nekatere podrobnosti (ime, kraj in podobno) so zaradi varovanja osebnih podatkov spremenjene.
