18.03.2025 | 7 min branja | Življenje

Možganska kap in posledice: mama je mislila na prihodnost

»Še danes se v živo spomnim tistega nedeljskega dopoldneva v maju. Mama je sedela za kuhinjsko mizo in brala časopis. Soba je bila polna pomladne svetlobe, mizo je krasil pomladni šopek, ki sva ga prejšnji dan nabrali na vrtu. Dan je bil skoraj popoln. Po zajtrku sem odšla v svojo sobo, v naslednjem tednu me je čakala matura. Iz učenja me je zdramilo sestrino kričanje. Pritekla sem v kuhinjo. Mama je ležala na časopisu, skušala je nekaj povedati, vendar besede niso prišle iz njenih ust. Sestra je panično klicala reševalno službo. Moj spomin so zameglile solze,« je pripoved o nepričakovani mamini bolezni pričela Maja.

»V tistem trenutku se je porušil moj svet. Naslednjih ur se spominjam megleno. Mamo je odpeljal rešilec, sestra je odšla z njo. V meni pa se je nakopičil strah. Bo mama preživela? Kaj bo z mano in mojimi načrti za prihodnost? Kako bova živeli brez mame, ki je skrbela in delala za najino prihodnost, odkar je oče odšel iz našega življenja? So morda vse to le moraste sanje, in ko se bom zbudila, bo spet vse tako, kot je bilo prej?«

Možganska kap pusti trajne posledice

Majina mama je pri 43. letih doživela možgansko kap. Bolezen se je očitno napovedovala že nekaj časa, vendar je bolečine v levi strani vratu pripisovala dolgotrajnemu sedenju in stresu. Ljudje pogosto ignorirajo zgodnje znake možganske kapi. Z obiskom zdravnika je odlašala vse do usodnega dne, ko so bile posledice možganske kapi neizbežne. Zaradi bližine mesta je prva pomoč prišla dovolj hitro, da možgani niso bili v celoti prizadeti. Okrevanje po možganski kapi je bilo dolgotrajno – najprej bolnišnica, nato rehabilitacija na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (osrednji slovenski javni zavod za celovito rehabilitacijo) in ponovno učenje osnovnih življenjskih funkcij. Celoten proces je trajal več kot eno leto. Majina mama si nikoli ni povsem opomogla in je ostala lažji invalid.

Zaradi možganske kapi se po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje vsako leto zdravi okrog 4.400 ljudi, 2.100 pa jih umre. Možganska kap je v Sloveniji kot po svetu na tretjem mestu po vzrokih smrti.

Možganska kap je nenadna motnja prekrvavitve možganov, ki povzroči odmiranje možganskih celic zaradi pomanjkanja kisika in hranil. Kako nastane možganska kap? Lahko zaradi zamašitve ali pretrganja krvne žile, kar povzroči resne nevrološke težave in lahko vodi do trajnih posledic (npr. invalidnost) ali celo smrti.

Vrste možganske kapi

1. Ishemična kap (85 % primerov): nastane zaradi zamašitve arterije s krvnim strdkom ali oblogami, ki preprečijo pretok krvi do možganov. Lahko jo povzroči tromboza (nastanek strdka v možganski arteriji) ali embolija (strdek iz drugega dela telesa, ki potuje v možgane).
2. Hemoragična kap (15 % primerov): povzroči jo pok krvne žile v možganih, kar povzroči krvavitev in poškodbe možganskega tkiva. Najpogostejši vzroki so visok krvni tlak, anevrizma (oslabljena in razširjena žila, ki poči) ali prehodni ishemični napad (TIA ali »mini kap«).

TIA, ki ji pravimo tudi rahla ali tiha možganska kap, je začasna blokada pretoka krvi v možgane, ki traja le nekaj minut do nekaj ur in ne povzroči trajnih poškodb. TIA je resno opozorilo za povečano tveganje za pravo možgansko kap. Simptomi rahle možganske kapi so podobni tistim pri večji možganski kapi, vendar so začasni in običajno izzvenijo v nekaj minutah do ur.

Prepoznavanje dejavnikov tveganja za možgansko kap

V Sloveniji možganska kap vsak dan prizadene približno 10 ljudi. Možganska kap se lahko zgodi komurkoli, kjerkoli in kadarkoli, ne glede na starost ali življenjsko obdobje. Vendar nekateri dejavniki tveganja močno povečujejo verjetnost njenega nastanka, nekateri so neizogibni, drugi pa so povezani z življenjskim slogom in jih lahko obvladujemo.

Neizogibni dejavniki tveganja za možgansko kap

• Starost: tveganje narašča po 55. letu.
• Spol: moški imajo nekoliko večje tveganje, vendar so ženske pogosto huje prizadete.
• Družinska anamneza: če so možgansko kap imeli bližnji sorodniki, je tveganje večje.
• Pretekla možganska kap ali prehodni ishemični napad (TIA): močno povečana verjetnost ponovitve.

Dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo

• Visok krvni tlak je najpogostejši vzrok možganske kapi, zato ga redno merite in nadzorujte.
• Sladkorna bolezen: visoka raven sladkorja v krvi lahko poškoduje žile. Več o vzrokih, znakih in preventivi sladkorne bolezni  >
• Kajenje povečuje strjevanje krvi in poškoduje arterije.
• Nezdrava prehrana povečuje tveganje za možgansko kap. Izogibajte se prekomernemu vnosu soli, nasičenim maščobam in sladkorju.
• Pomanjkanje telesne aktivnosti: redna vadba ohranja zdravo srce in ožilje.
• Prekomerna telesna teža: povečuje tveganje za visok krvni tlak, sladkorno bolezen in bolezni srca.
• Prekomerno uživanje alkohola: povzroča nihanja krvnega tlaka in lahko vodi do srčno-žilnih težav.
• Dolgotrajen stres lahko škoduje srcu in ožilju.

Kako zmanjšati tveganje za možgansko kap?

Zdrav življenjski slog je ključnega pomena pri preprečevanju možganske kapi. Uravnotežena prehrana, redna telesna aktivnost, obvladovanje stresa in opustitev slabih navad lahko občutno zmanjšajo tveganje.

Redno spremljajte svoje zdravje: merite krvni tlak, preverjajte raven sladkorja in holesterola. Ohranjajte zdrav način življenja z gibanjem, zdravo prehrano in izogibanjem škodljivim razvadam. Poslušajte svoje telo – ob prvih opozorilnih znakih takoj obiščite zdravnika.

»Mama je poskrbela za naju«

Vas zanima nadaljevanje zgodbe Majine mame, ki se je kljub težki možganski kapi nazadnje vseeno razpletla pozitivno? »Skrbelo me je za mamo, pa tudi za mojo prihodnost. Srednjo šolo sem večinoma preživela za knjigami, prizadevala sem si, da bi moje ocene zadostovale za vpis na želeno fakulteto. Težko sem si zamislila, da bi se moje sanje sedaj sesule v prah, da bi se morala zaposliti ter preživljati mamo in sestro. Ali da bi celo s sestro ostali sami,« nadaljuje Maja. »Ko si je mama opomogla in je bila njena napoved zdravljenja bolj optimistična, je pomirila moje strahove. Povedala mi je, da je na najino prihodnost pomislila že pred leti. Zavedala se je, da mora kot samohranilka poskrbeti za naju tudi v primeru, če si ji kaj zgodi.«

Življenjsko zavarovanje za primer nepričakovanih dogodkov

Majina mama je sklenila življenjsko zavarovanje za primer smrti Moj življenjski kasko za 30 let in priključila še kritja Specialisti z asistenco in Kritične bolezni (izplačilo za zdravljenje in zdravstvena renta).

Ob nastanku škodnega dogodka – kritične bolezni je prejela 45.000 evrov izplačila za zdravljenje in 3-letno izplačilo rente v višini 600 evrov mesečno (skupaj 21.600 evrov v treh letih), kar je zadostovalo, da je družina najtežja leta preživela brez večjih težav zaradi izpada dohodka. Iz kritja Specialisti z asistenco je koristila tudi psihološko pomoč, brez katere bi težko osmislila svoje novo življenje z invalidnostjo.

Če zbolite za hudo boleznijo (rak, možganska kap, infarkt …), vam izplačilo iz zavarovanja pomaga pri zdravljenju ali prilagajanju spremenjenemu življenjskemu slogu.

Opisan primer možganske kapi temelji na resničnih dogodkih. Z njim želimo prikazati možnost izbire različnih kritij pri zavarovanju Moj življenjski kasko in temu ustrezna izplačila zavarovalnin.

Prepoznajte prve znake možganske kapi tudi s testom GROM

Možganska kap se pri večini bolnikov pojavi nenadoma, simptomi pa se razvijejo v nekaj sekundah ali minutah. Njihova resnost in vrsta sta odvisni od prizadetega dela možganov. Najpogostejši simptomi so:

• otrplost, šibkost ali otrplost telesa ali obraza,
• nerazločen govor, izguba govora ali težave z razumevanjem,
• nenadne motnje vida (npr. enostranska slepota ali dvojni vid),
• v hujših primerih izguba zavesti,
• možna sta tudi vrtoglavica in izguba ravnotežja, pogosto spremljana s slabostjo in bruhanjem.

Test GROM

Test GROM (Govor, Roke, Obraz, Mudi se) je preprost test, ki pomaga pri prepoznavanju možganske kapi. Tudi laikom omogoča hitro opaziti znake, ki kažejo na akutno možgansko kap. Test vključuje 4 korake.

🗣️  GOVOR. Bolnika prosite, naj ponovi preprost stavek, npr. »Danes je lep dan.« Če ima težave pri ponavljanju ali govorjenju, je to lahko znak kapi.

✋  ROKE. Naj obe roki dvigne v višino ramen. Če ena roka takoj omahne, je to opozorilni znak.

☺️  OBRAZ. Naj se široko nasmehne. Če je ena stran obraza povešena, je sum na možgansko kap upravičen. Obraz in možganska kap sta torej povezana: poškodba na eni strani možganov lahko povzroči težave pri premikanju obraznih mišic na nasprotni strani telesa. Zaradi tega bolnik z možgansko kapjo ne bo mogel narediti simetričnega nasmeha ali bo ena stran obraza videti nenaravno povešena. Ta znak je pogosto prvi, ki ga opazimo pri osebi, ki je doživela kap, zato je prepoznaven in pomemben za hitro ukrepanje.

⏳  MUDI SE! Ob prvih znakih takoj pokličite 112 in dispečerju povejte, da sumite na možgansko kap. Hitro ukrepanje je ključno za preprečevanje trajnih posledic.