Aktualno
Pokojninska reforma 2025: predlogi ukrepov za delodajalce
27.09.2024 Za delodajalce, vključene v pokojninske načrte dodatnega pokojninskega zavarovanja, smo pripravili kratek povzetek sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, kot jih je predlagalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki so bile javno objavljene v Osnutku julija 2024.
Glavna cilja predlaganih ukrepov sta vzdržnost pokojninskega sistema in dostojnost pokojnin.
Predlogi so podlaga za razpravo s strani strokovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta, ki je sestavljena iz vseh treh strani – vlade, delodajalcev in sindikatov. Razpravo, ki se je začela septembra 2024, naj bi predvidoma končali februarja 2025.
Bistveni predlogi dodatnih ukrepov za povečanje dotoka sredstev v pokojninsko blagajno
- Plačevanje polnih prispevkov od vseh oblik dela in prednostni zavarovalni red
Vsi zavarovanci, ki opravljajo kakršno koli delo, zaposlitev ali dejavnost, bi iz vsakega dohodka plačevali tudi polne prispevke.
- Izenačenje višine prispevnih stopenj (13 % za delavca/13 % za delodajalca ali 12,175 % za delavca/12,175 % za delodajalca)
Predlagano je izenačenje višine prispevnih stopenj na način, da se poviša prispevna stopnja delodajalca in zniža prispevna stopnja zavarovanca, pri čemer je skupna prispevna stopnja višja od obstoječe. Prispevna stopnja bi se znižala/zvišala za 1 odstotno točko na leto, začenši z letom 2026 in iztekom leta 2030. Z letom 2031 pa bi se začel poviševati tudi skupni prispevek delavcev in delodajalcev.
- Nadzor nad plačevanjem prispevkov
Predlagana je uvedba enake obravnave dohodkov ne glede na pravno razmerje, ki je podlaga za prejete dohodke (lažji nadzor nadzornega organa prek enotne stopnje prispevkov).
- Zvišanje zavarovalnih osnov za samostojne podjetnike (s 75 na 86 %)
Za uskladitev prispevkov je predlagana določitev prispevne osnove pri 86 % dohodkov namesto sedanjih 75 % skladno z mnenjem OECD. S tem bi se povečali plačani prispevki in prihodnje pokojnine samozaposlenih. Poleg tega je izračun dohodkov ugoden za samozaposlene v sistemu normiranih stroškov, saj lahko kot stroške odštejejo 80 % dohodka.
- Odstranitev zgornje meje prispevne osnove pri samozaposlenih, družbenikih in kmetih
Za zaposlene osebe z visokimi dohodki ni določene zgornje meje glede prispevne osnove, medtem ko samozaposleni ne plačujejo prispevkov od dohodkov, višjih od 350 % povprečne plače. Takšna zgornja meja pomeni, da samozaposleni z zelo visokimi dohodki ne plačujejo svojega deleža financiranja pokojnin iz obveznega sistema zavarovanja. To zgornjo mejo je treba odpraviti in po potrebi uvesti dodatne ukrepe za spremljanje poročanja o dohodkih.
Bistveni predlogi ukrepov za spodbujanje podaljševanja delovne aktivnosti starejših zaposlenih
Praksa namreč kaže, da so starejši zaposleni pripravljeni podaljševati delovno aktivnost, če je delovno mesto prilagojeno njihovim zmožnostim in potrebam. Daljše obdobje zavarovanja namreč zagotavlja višje pokojnine na eni strani in več pobranih prispevkov za pokojninsko zavarovanje na drugi ter tako vpliva na oba ključna vidika pokojninskega sistema.
- Možne nadomestne rešitve prožnejšega prehoda v upokojitev:
- »Pogodba o zaposlitvi za klasičen krajši delovni čas« skladno s 65. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delavec ima enake pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, in jih uveljavlja sorazmerno v času, za katerega je sklenil delovno razmerje. Sorazmerna je tudi vključitev v socialna zavarovanja.
- »Pogodba o zaposlitvi za posebni krajši delovni čas« skladno s 67. členom ZDR-1. Delavec ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter enake druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas. Skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu ima delavec pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.
- Možnost 80/90/100. Zaposleni in delodajalec se lahko dogovorita oziroma zaposleni ima pravico, da po določeni starosti dela z 80-odstotno obremenitvijo (delovnim časom), 90-odstotno plačo in 100-odstotno plačanimi prispevki. Podobno so mogoče tudi ureditve 60/80/100, 75/87,5/100 itn.
- »Krajši delovni čas od polnega« skladno s 143. členom ZDR-1. Delavec dela krajši delovni čas, ki se šteje kot polni glede vseh pravic in obveznosti iz delovnega razmerja in iz dela. Za namen uporabe za točno določen cilj (določeno skupino delavcev, individualni pristop itn.) bo potrebna redefinicija oziroma dopolnitev instituta.
- Morebitne intervencije države morajo biti smiselno usklajene z možnostjo oprostitve plačila prispevkov za starejše zaposlene, ki jo omogoča 156. člen ZPIZ-2 (30 % nad 60 let).
- Načrt prilagajanja delovne obremenitve
Delodajalec bi z vsakim zaposlenim pri določeni starosti opravil neke vrste »karierni razgovor«. Tako bi lahko zaposleni skupaj in v dogovoru z delodajalcem določil, kako lahko opravi preostanek delovne dobe. To lahko vključuje prekvalifikacije, prilagoditev delovnega časa in delovnega mesta, prevzemanje vloge mentorstva za prenos znanja in uvajanje naslednikov ipd.
Predloga za nadgradnjo ukrepov glede dodatnega pokojninskega zavarovanja za zagotavljanje dodatnega vira dohodka po upokojitvi
- Samodejna vključitev v drugi pokojninski steber vseh zaposlenih, ki so zavarovani v prvem stebru pokojninskega zavarovanja, z možnostjo izstopa.
- Sistem izenačevanja prostovoljnega prispevka zaposlenega s prispevkom delodajalca (t. i. matching contributions). To pomeni, da ima zaposleni pravico (ne pa tudi dolžnost) v drugi steber vplačati določen odstotek bruto plače, delodajalec pa to vplačilo izenači. Ta pravica/dolžnost se lahko uvaja postopoma.